Ko vsak dan stopiš v hlev še pred sončnim vzhodom, in ko ti blatne poti, nepredvidljivo vreme in trmasti biki niso nič posebnega, hitro spoznaš, da so dobri čevlji več kot samo obutev – so tvoje drugo orodje, skoraj kot podaljšek telesa.
Sem živinorejec že več kot deset let. Delam na družinski kmetiji, kjer nas je več krav kot ljudi, kjer zjutraj najprej preveriš ograjo, šele potem pa e-maile. V takem življenju ni prostora za kompromise. Zato sem že pred leti začel prisegati na Ariat.
Moj prvi stik z njimi je bil po priporočilu soseda, ki je ob vsaki priložnosti hvalil svoje škornje, kot da mu rešujejo zakon. Sprva sem se mu smejal, ampak potem, ko sem se sam že tretjič v enem mesecu znašel s premočenimi nogami sredi pašnika, sem se odločil, da dam priložnost. In še danes si čestitam za ta nakup.
Moji prvi ariat škornji so še vedno v uporabi. Po treh letih blata, gnoja, snega in sonca. In ne, niso samo “vzdržljivi”. So neverjetno udobni. Tisti vložek, ki te objame, kot da hodiš po penasti blazini. Pa podplat, ki ne drsi, četudi si na mokri travi ali na spolzkem lesu v hlevu.
Velikokrat mi ljudje rečejo: “Ja, saj je fajn, da so udobni, ampak izgledajo pa verjetno kot delovni škornji.” Napaka. Ariat je združil funkcijo in stil. Ne samo, da lahko v njih delam, brez da me karkoli tišči – v njih grem tudi na vaški sejem, pa na večerjo pri tastu (ki je sicer bolj pikolovski glede garderobe kot veterinarski inšpektor).
Ko sem potem začel raziskovati širše, sem odkril tudi, da ariat slovenija ponuja res dober izbor – od klasičnih kavbojskih škornjev do delovnih modelov z zaščitnimi konicami. In, naj poudarim, vse to brez težav naročiš na spletu, brez da bi moral čakat tri tedne iz Amerike.
Za poletne dni ali lažje delo sem si lani privoščil še en par – iz linije ariat footwear, nizki model, lažji, zračnejši, a z istim udobjem in trpežnostjo. Idealni za sezono košnje ali za dneve, ko ne delaš z blatnimi škornji, a si še vedno na nogah od zore do večera.
Čeprav nisem tip človeka, ki se navdušuje nad blagovnimi znamkami (v resnici sploh ne vem, kakšne čevlje nosijo v mestih), sem pri Ariatu naredil izjemo. Zakaj? Ker so pri njih čevlji narejeni z mislijo na ljudi, kot sem jaz. Ki ne rabimo bleščic, ampak zanesljivost. Ki hodimo več kot sedimo. In ki vemo, da dan ni uspešen samo po številu opravljenih nalog, ampak tudi po tem, kako te zvečer ne bolijo noge.
Zato, če me kdo vpraša, katere škornje priporočam za delo na kmetiji, v hlevu, na pašniku – ali celo za kakšen podeželski dogodek – brez pomisleka rečem: Ariat.