. Dovolj dolgo, da sem videl trende, ki pridejo in gredo, blagovne znamke, ki se dvignejo kot meteorji in ugasnejo v tišini. Z leti sem razvil občutek za to, kaj se bo obdržalo in kaj je le trenutna muha. Svoje instinkte sem vedno imel za neomajne, dokler nisem prvič naletel na čevelj Hoka. Priznam, moj prvi odziv je bil popolna zmeda. Zdelo se mi je, da gledam čevelj, ki je narejen za kakšnega risanega junaka, ne pa za resne športnike ali, bog ne daj, za ulico. Prevelik podplat, nenavadne barvne kombinacije in struktura, ki je kljubovala vsemu, kar sem se naučil o estetiki tekaških copat. Zdelo se mi je, da to pač ni to.
Spominjam se, da sem takrat v sebi pomislil, da ta blagovna znamka ne bo preživela. Njihova oblika je bila tako radikalno drugačna, da nisem verjel, da bi se lahko prilagodila mojemu butičnemu okolju. Zdelo se mi je, da gre za nišni izdelek, namenjen le peščici ultramaratoncev, ki jim je videz povsem nepomemben. V moji trgovini, kjer sem vedno poudarjal prefinjenost, čistost linij in klasično eleganco, preprosto ni bilo prostora zanje. Odločil sem se, da jih ne bom uvrstil v svojo ponudbo, prepričan, da je to prava poteza za ohranjanje ugleda moje trgovine.
A potem se je zgodilo nekaj, kar me je prisililo, da sem začel razmišljati drugače. Začel sem jih videvati na ulicah. Sprva redko, nato pa vedno pogosteje. Niso jih nosili le tekači, temveč tudi mladi, ki so jih spretno kombinirali z dizajnerskimi oblačili. Niso se skrivali v športnih oblačilih, ampak so jih nosili s kavbojkami, elegantnimi hlačami in celo oblekami. Postali so nekakšen statement, izjava, ki je govorila: “Sem drzen, sem udoben in me ne skrbi, kaj si misliš.” Takrat sem začel dobivati prva naročila od svojih strank, ki so bile mlade, napredne in so imele izostren občutek za modne smernice. Iskali so prav določene modele in barvne kombinacije. Iskali so hoka shoes.
Priznam, da sem se dolgo upiral. A posel je posel in ko so povpraševanje začele izražati tudi moje stalne, zveste stranke, sem moral popustiti. Naročil sem prve pare. Ko so prispeli, so bili zame še vedno enako bizarni, kot so bili prvič. Ampak radovednost me je končno premagala. Odločil sem se, da jih bom poskusil. In v tistem trenutku se je vse spremenilo. Ko sem jih obul, sem razumel. Tista “prevelika” pena ni bila estetska napaka, bila je genialna rešitev. Občutek je bil neverjeten, kot da bi hodil po oblakih. Vsak korak je bil blažen, lahek. Ni me bolela glava, če sem si mislil, da bi jih nosil 8 ur, saj so me v celoti navdušili.
Takrat sem spoznal, da moja stara pravila ne veljajo več. Hoka ni blagovna znamka, ki bi se prilagajala trendom, ampak blagovna znamka, ki trende postavlja. S svojo drzno obliko in neprekosljivim udobjem so ustvarili novo kategorijo, kjer se udobje in moda ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Sčasoma sem jih začel ceniti. Naučil sem se, da je prava modna inovacija pogosto tista, ki se sprva zdi najbolj nenavadna. Moj butik zdaj ponosno ponuja Hoka in z veseljem opazujem, kako jih stranke nosijo z občutkom samozavesti in stila.
Moje potovanje z blagovno znamko Hoka je bilo učenje ponižnosti. Priznam, da sem se zmotil. S svojimi izjemnimi dizajni so me prisilili, da sem ponovno razmislil o tem, kaj pomeni biti moden in kaj pomeni biti funkcionalen. So blagovna znamka, ki je zgradila most med modo in udobjem. Danes jih imam rad, ker niso le udobni čevlji, ampak so simbol poguma, da smo drugačni. In to je lekcija, ki jo s ponosom prenašam na svoje stranke.